Ki jo vlaga T. M., državljan Nemčije 

Vlagatelj peticije postavlja vprašanje o upoštevanju dobe za vzgojo otrok v drugih državah članicah. V skladu s členom 44(2) in (3) Uredbe (ES) št. 987/2009 mora država članica, v kateri je zadevna oseba predhodno opravljala pridobitno dejavnost, upoštevati dobo za vzgojo otrok. V odstavku 32 sodbe v zadevi Reichel-Albert (C-522/10) Sodišče zagovarja stališče, da zakonodaja, ki se uporablja za zadevno osebo, temelji na zakonskih določbah države članice, katere pravo je zanjo veljalo ob rojstvu otroka. V tem primeru to ni bila država članica stalnega prebivališča gospe Reichel-Albert. Zato so se izrecno uporabljale tudi določbe iz naslova II Uredbe (ES) št. 883/2004 v zvezi z osebami, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti.

Vlagatelj peticije trdi, da je Sodišče v odstavku 73 sodbe v zadevi C-388/09 ponovno opozorilo na načelo pravice do vračila (denarnih) prispevkov. Zato bi ga bilo treba razširiti na prispevke za vzgojo otrok in druge prispevke na splošno. Odgovornost bi zato morala prevzeti država članica, ki ima načeloma koristi od dejavnosti vzgoje otrok. Poleg tega bi se morale v primeru, da ob rojstvu (ali posvojitvi) otroka ni pristojna nobena država članica, uporabljati posebne ureditve.