Peticija za ohranitev svetovne dediščine Plečnikove tržnice in spomenikov na Vodnikovem trgu

Petition addressed to: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za kulturo

Te dni odmeva odločitev Ministrstva za naravne vire in prostor, ki daje zeleno luč gradnji podzemne garaže na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Spomnimo, da je prostor zaradi Plečnikove pokrite tržnice del območja, vpisanega na UNESCO seznam svetovne dediščine od leta 2021 (Avtorstvo posnetka: © Muzej in galerije mesta Ljubljana, vir: nominacijski dosje). Neposredno sta z načrtovano gradnjo grožena tudi edinstvena spomenika državnega pomena, stolnica sv. Miklavža in Semeniška palača, ter stavbna dediščina župnišča, znamenita Mahrova hiša in niz srednjeveških meščanskih hiš ob južnem robu Vodnikovega trga. V celoti bo z gradnjo uničeno tudi arheološko najdišče Vodnikov trg, vključno z grobnicami ljubljanskih plemiških rodbin na nekdanjem pokopališču. 

Pri pripravi na gradnjo, vključno z izvedbo presoje vplivov na svetovno dediščino, sta investitor Mestna občina Ljubljana in upravni organ, v tem primeru Ministrstvo za naravne vire in prostor, celoten postopek vodila na nepregleden in izključevalen način. Številni pomisleki civilne družbe in utemeljena stališča strokovne javnosti so bila v celoti izključena in to kljub temu, da morajo države članice UNESCO konvencije o varstvu svetovne dediščine zagotoviti sodelovanje javnosti v upravljanju tovrstnih območij. UNESCO-ve Delovne smernice za izvajanje konvencije o svetovni dediščini jasno opredeljujejo zahteve, da države članice spoštujejo pravico do dediščine pri nominacijah, upravljanju, poročanju o svojem sistemu varstva in konkretno tudi pri ukrepih v zvezi z območji svetovne dediščine pod svojo pristojnostjo. Države so zavezane k zagotavljanju sodelovanja javnosti na podlagi pravic dediščinskih skupnosti. Ne gre pozabiti, da v primeru stolnice in semenišča njeno dediščinsko skupnost predstavlja celotno slovensko krščansko občestvo, na kar je že večkrat opozoril tudi nadškof Stanislav Zore.

Opozarjamo tudi, da je glavni cilj sodelovanja s skupnostmi povečati vpliv javnosti na vsebino dediščinskih procesov, politik in programov, odločilnih za varstvo svetovne in druge dediščine. V dokumentih UNESCO ter drugih mednarodnih teles, ki delujejo na področju dediščine, je poudarjena vloga sodelovanja javnosti, ki temelji na priznavanju pravice do dediščine, kar ne nazadnje določa naš Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), ki določa zahteve za varstvo dediščine kot ustavne kategorije, opredeljene v 5. in 73. členu Ustave Republike Slovenije. Pravica do dediščine temelji na Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah (1948) in na Mednarodnem paktu Združenih narodov o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah(ICESCR, 1966). Republika Slovenija je kot polnopravna članica Združenih narodov zavezana k zagotavljanju teh pravic.

Podpisniki te peticije poudarjamo, da presoja vplivov na Plečnikovo svetovno dediščino in izdaja integralnega dovoljenja za gradnjo garaže nista bili izvedeni v skladu s standardi UNESCO Odbora za svetovno dediščino, še posebej v nasprotju s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri določanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhus 2000), ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. Po tej konvenciji se med elemente okolja štejejo tudi kulturne znamenitosti in objekti, kar vsekakor velja za stavbno dediščino in arheološko najdišče na Vodnikovem trgu. 

Ogrožanje Plečnikove dediščine z nameravano gradnjo podzemne garaže dokazuje, da Republika Slovenija v praksi namerno zanemarja pravice skupnosti do dediščine tudi v tako pomembnih primerih, kot je ohranjanje svetovne kulturne dediščine. Opozarjamo, da sodelovanje skupnosti ni omejeno zgolj na vpisovanje dediščine na svetovni seznam. Države članice konvencije o svetovni dediščini so ga dolžne zagotavljati tudi pri vseh nadaljnjih odločanjih, ki lahko vplivajo na ohranjanje izjemnih univerzalnih vrednot območja, vpisanega na seznam, in so dolžne pred sprejemanjem odločitev pravočasno obveščati UNESCO. Zahteve glede vključevanja javnosti in še posebej nosilcev pravice do dediščine v vseh fazah presoje vplivov na svetovno dediščino so izrecno poudarjene v Priročniku in orodjih za presojo vplivov v kontekstu svetovne dediščine, katerega prevod v slovenščino sta zagotovila Ministrstvo za kulturo in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO (UNESCO, ICCROM, ICOMOS, IUCN, 2025. Priročnik in orodja za presojo vplivov v kontekstu svetovne dediščine).